Morzejeva abeceda se za komunikacijo uporablja že stoletja. Sistem pik in črtic se je uporabljal v nujnih primerih in svojo uporabo ima tudi danes. Ta članek je namenjen vsem, ki se jo želijo naučiti in jih zanima njena zgodovina.
.--.|.-.|..|.---|.|--|-.|.||-.-.|..|-|.-|-.|..|.|||
Morzejeva abeceda danes
Če ste mislili, da je Morzejeva abeceda danes že tabu, se motite. Amaterski radijski navdušenci jo uporabljajo še danes. Celo v Ameriki so jo, vse do leta 2007, morali obvladati vsi, ki so želeli pridobiti radioamatersko licenco. Še vedno je enako uporabna v nujnih situacijah med vojaki in mornarji.
Če bi tudi Vi želeli uporabljati Morzejevo abecedo, zadostuje ščepec odločnosti in volja, da se naučite pomen osnovnih signalov.
Postanite komunikacijski strokovnjak
Ti kodi Vam lahko rešijo življenje, če se znajdete v nevarnosti, brez kakršne koli možnosti komunikacije. Verjetno vsi poznamo kratico, ki se uporablja v takšnih situacijah. Tri pike, tri črtice in spet tri pike SOS. Če bi morali uporabiti ta signal, naredite med znaki majhen premor, da bodo morebitni prejemniki vedeli, da gre za klic na pomoč.
Morzejevo abecedo lahko oddajate s pomočjo piščalke, svetilke, signalnega ogledalca ali oddajnika.
5 osnovnih korakov k spoznavanju osnov kodiranja
1. Naučite se pomen osnovnih signalov
Kot smo že omenili, je Morzejeva abeceda sestavljena iz dveh signalnih enot, pike in črtice/pomišljaja. Najprej si morate razjasniti, ali veste, kako izgledajo posamezni znaki, in ali jih znate razločiti tudi v besedilu. Preprosto, pika je klasična pika „.“, črtica pa je vodoravna črtica „-“.
2. Poslušajte abecedo
Najboljša metoda učenja morzejeve abecede je njeno poslušanje in branje konkretnih kod. Gre sicer za daljši proces, vendar je najučinkovitejši. Poskusite po prejšnjem koraku preveriti, ali znate razločiti posamezne znake. To lahko naredite na primer tukaj.
3. Dihotomično iskalno drevo
To drevo Vam naj bi pomagalo razvozlati kode. Začeti je treba tam, kjer piše „štart“. Vsakič, ko zaslišite pisk (dit), se premaknite navzdol in desno. Ko boste slišali dolg zvok (dah), se premaknite navzdol in levo.
4. Vadite, vadite, vadite
Vaditi lahko s pomočjo prevajalnikov, na dva načina: z vnosom kode ali besede v slovenskem jeziku. Za vadbo morzejeve abecede je odlično tudi orodje podjetja Google. Lahko ga prenesete tudi na telefon in tako vadite kadar koli in kjer koli.
5. Uporabljajte pripomočke
Če imate težave z zapomnitvijo posameznih kod, tukaj je še en pripomoček.
- Nekatere črke so nasprotne (na primer A je nasprotje N).
- Črki T in E imata kodi, dolgi en simbol.
- Črke A, I, M in N sestojijo iz 2 simbolnih kod.
- Črke D, G, K, O, R, S, U, W sestojijo iz 3 simbolnih kod.
- Črke B, C, F, H, J, L, P, Q, V, X, Y, Z sestojijo iz kod, ki imajo štiri znake
Nastanek morzejeve abecede
Morzejeva abeceda kot komunikacijski sistem je bila razvita s strani Samuela F. B. Morsa, ki je na svojem električnem telegrafu začel delati že leta 1832, prvi praktični sistem pa je razvil leta 1844. Njegova tehnologija pa je bila patentirana šele pet let pozneje.
Samuel Morse je bil izšolan ameriški slikar, ki je potoval po Evropi zaradi nadaljnjega izobraževanja na tem področju. Leta 1832, med potjo nazaj v Ameriko, se je na krovu ladje seznanil s fizikom, imenovanim Jackson. Ta je med plovbo zabaval potnike in posadko s svojimi zabavnimi igračami na elektriko in elektromagnet. Morsa je pritegnila magnetna sila elektrike.
Kljub temu, da je delal kot profesor slikarstva na newyorški univerzi, je še vedno imel v mislih zamisel o izdelavi telegrafa. Cilj je bil omogočiti hitrejšo komunikacijo med oddaljenimi kraji. K tej zamisli ga je verjetno pripeljalo tudi obvestilo o smrti njegove žene leta 1825, ki ga je prejel prepozno, tako da na njen pogreb ni uspel priti.
Nazadnje mu je leta 1832 izdelava telegrafa uspela. Kar zadeva jezik prenosa, Morsejevo abecedo, je imel Morse nekoliko drugačno zamisel. Njegova prvotna ideja je bila, da bi deloval na principu signalov, ki jim pripada številka, hkrati pa je bila tej številki v slovarju dodeljena beseda, npr. beseda Anglija je imela v Morsejevem slovarju dodeljeno številko 252.
Nato je moral sprejemnik prenosa uporabiti slovar za prevod številk v besede. To se je izkazalo za preveč zapleten in dolgotrajen postopek. Kodo je bilo zato treba razširiti na črke in ločila.
Kratke zareze so pomenile „pike“, daljše pa „črte“
Prvotni sistem tega telegrafa je temeljil na tem, da je bila na koncu sprejemnika naprava, ki je izdajala trak papirja, na katerem so bile vdolbine. Kratke zareze so pomenile „pike“, daljše pa so bile „črte“. Kasneje, ko so že odpravili napake in odkrili nove trike, so se znebili papirnega traku in kode razbirali po sluhu. Pomemben uporabnik je bil fant Andrew Carnegie, ki je delal kot telegrafski operater. Od ostalih se je razlikoval po tem, da se je naučil dešifrirati morzeovo abecedo po sluhu.
„Kaj je storil Bog“
Pisalo se je leto 1844, ko se je Morse pojavil pred kongresom. Tu je želel upravnemu odboru predstaviti svoj izum, svojo napravo. Prvo javno sporočilo, ki ga je predal ljudem, hkrati pa prvo sporočilo, ki je potovalo na veliko razdaljo, je bilo iz Washingtona DC v Baltimore. Zgodilo se je to dne 24. maja 1844. Pomen kodiranega Morsejevega sporočila je bil: „Kaj je storil Bog“.
Bil je to osupljiv napredek, saj se je prvič v zgodovini človeštva izkazalo, da je mogoče komunicirati tudi na velike razdalje. Kot vemo, so se do takrat pogovori med ljudmi vodili iz oči v oči ali pa so za to uporabljali bobne, dimne signale ali pisane besede.
Napredek, ki ga je dosegla morzeova abeceda
Leta 1844, kar je 10 let po odprtju prve telegrafske linije, je čez državo potekalo več kot 23.000 milj telegrafskih linij. Razvoj ameriškega zahoda je temeljil ravno na povezavi telegrafa in Morsejeve abecede. Kot prve so jo uporabljale železniške družbe. Tako so zagotavljale komunikacijo med svojimi postajami in bistveno skrajšale čas prejemanja informacij.
Kasneje, leta 1890, je bila izumljena radijska komunikacija. Tam je Morsejeva abeceda dobila nalogo prenosa sporočil na morju. Čim daljše so bile radijske frekvence, tem bolj so kode postajale mednarodna komunikacija. Dokler ni nastala potreba po mednarodnem standardnem kodu. Leta 1912 je bila zato sprejeta mednarodna Morsejeva abeceda. Kljub tem napredkom so številne telegrafske družbe in železnice še naprej uporabljale staro železniško abecedo.
Omenjene „pike“ in „črtice“ so postale izjemno pomembne v pomorskem prometu in letalstvu. Vse do 90. let so morali vsi piloti znati komunicirati s pomočjo Morsejeve abecede.
