Poznate to, znajdete se v naravi ali na kraju brez udobja sodobnega časa. Toda kaj storiti, če pozabite uro in Vam je zmanjkalo baterije na mobilnem telefonu? Zato ni odveč poznati nekaj trikov in nasvetov za določanje časa s pomočjo Sonca, s katerimi si boste pomagali kjerkoli in v vsaki situaciji. Če mislite, da so sončne ure izum preteklosti, ki v današnjem času ne najde uporabe, se motite. Povejmo si nekaj več o sončnih urah, njihovi zgodovini in kako jih uporabiti v praksi.
Kaj so sončne ure
Sončna ura je naprava, ki meri čas glede na položaj Sonca. Pri običajnih zasnovah, kot so horizontalne sončne ure, Sonce meče senco gnomona, ki je tanka palica z ravnim robom, na ravno površino, označeno s črtami, ki označujejo dnevne ure. Senca, ki jo meče konica gnomona, je vedno sončni čas. Ko se Sonce premika po nebu, se senca roba gnomona postopoma poravnava z različnimi urnimi črtami na plošči. Takšne zasnove se zanašajo na gnomon, ki je poravnan z osjo vrtenja Zemlje.
Če naj takšna sončna ura kaže pravilen čas, mora gnomon kazati proti pravemu severu, kot gnomona z vodoravno ravnino pa mora ustrezati zemljepisni širini, kjer je sončna ura postavljena. Za sončno uro lahko v bistvu štejemo katerokoli obliko palice - znano kot gnomon, ki meče senco. Položaj sence lahko nato uporabimo za določitev trenutnega sončnega časa.
Vrste sončnih ur
V nadaljevanju Vam predstavljamo pregled glavnih vrst sončnih ur. Torej ne gre za popoln seznam.
Horizontalne
To si večina ljudi predstavlja pod pojmom sončna ura: horizontalna plošča s poševnim gnomonom, postavljena v lep angleški vrt.
Vertikalne
Vertikalne sončne ure so pogosto pritrjene na stranico stavbe. Zgodovinsko so bile mnoge nameščene na cerkvah. V srednjem veku so bile v Britaniji sončne ure dobesedno vrezane v stene cerkva, verjetno za prikaz ur bogoslužja.
Ekvatorialne
Te sončne ure imajo ploščo, ki je nagnjena pod kotom, vzporednim z ekvatorjem. Gnomon je nato nastavljen pod pravim kotom glede na ploščo, vzporedno z zemeljsko osjo. To je še en način reševanja nekaterih posebnosti časovnega prostora, ki jih povzroča nagib zemeljske osi.
Armilarne
Vrsta ekvatorialnih ur. V davnih časih so armilarne sfere uporabljali za prikaz delovanja sončnega sistema.
Analema
Ta nenavadna vrsta sončne ure ne kaže časa, temveč samo datum. Deluje tako, da bi, če bi si vsak dan skozi leto, recimo opoldne, zabeležili položaj sonca na nebu, izrisali številko osem. Analema prikazuje ta izris številke osem z označenimi datumi.
Kako izdelati sončno uro
Da bi lahko sami preizkusili uporabo in čar sončnih ur, Vam prinašamo preprosta navodila za njihovo izdelavo. Za izdelavo preproste sončne ure boste potrebovali:
- Ravno palico
- 12 kamenčkov ali morskih školjk
- Flomastri – za označevanje številk
- Mesto, kjer je stalno sončno sevanje
Postopek:
Korak 1
Poiščite sončno mesto (najbolje na vrtu), kjer lahko postavite uro. Verjetno boste potrebovali okroglo območje s premerom 25–30 cm.
Korak 2
Napišite na kamenčke svoje sončne ure številke od 1 do 12.
Korak 3
Postavite en konec palice v zemljo tako, da nasprotni konec kaže proti nebu. Palica služi kot gnomon sončne ure in bo metala senco. V naslednjih nekaj urah boste morali spremljati senco palice, da ugotovite, ali je ne boste morali nagniti. Ko je sonce ob 12:00 natanko nad glavo, želite, da je senca vaše palice čim krajša.
Korak 4
Ko najdete najkrajšo senco, na to mesto postavite oznako za 12:00 uro. Nato razporedite preostale kamenčke za izdelavo sončne ure. Za označevanje lahko po potrebi uporabite tudi pravo uro. Na primer, ko vaša ura kaže „9 uro zjutraj“, postavite oznako na konec sence in jo označite s številko 9.
Korak 5
Preverite senco gnomona, da veste, kako daleč narazen morajo biti vaši kamni. Teoretično bi moral biti vsak kamenček na enaki razdalji od gnomona (v središču vašega kroga), vendar bo to odvisno od dolžine sence, ki jo ustvari vaša palica, in od območja, na katerem boste namestili svojo sončno uro.
Korak 6
Nastavite uro tako, da postavite kamenčke tja, kamor vsako uro pade senca. Ko so kamenčki na svojem mestu, naslednji dan preverite sončno uro ob različnih časih, da ugotovite, kako Vaša ura deluje.
Včasih morate prilagoditi nekaj kamenčkov, da bo Vaša sončna ura dobro kazala čas med jutranjimi in zgodnjimi popoldanskimi urami. Vendar ne smete pozabiti, da sončna ura v resnici ni popoln krog – če bi lahko spremljali gibanje svetlobe/sence celih dvanajst ur ali več, bi videli, da se urne oznake s potekom dneva približujejo druga drugi.
Kako je bilo v preteklosti
Že v davni preteklosti so ljudje čutili potrebo po poznavanju dnevnega časa. Zlasti velike razvite civilizacije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ko so pred približno 5000 do 6000 leti začele izdelovati ure. S spremljajočo birokracijo in religijami so te kulture našle način, kako učinkovito organizirati svoj čas. Egipčani so bili med prvimi, ki so se odločili formalno razdeliti svoje dneve na dele, ki spominjajo na ure. Ustvarili so tako imenovane obeliske, ki so bili vitki, se ožajoči, štiristranski spomeniki. Njihove premikajoče se sence so tvorile nekakšno prvotno sončno uro, ki je meščanom pomagala razdeliti dan na dva dela s tem, da so nakazovale poldne. Obeliski so prav tako omogočali prikaz najdaljših in najkrajših dni v letu. Kasneje pa so okoli osnove obeliska dodali oznake za označevanje nadaljnje časovne delitve.
Druge egipčanske sončne ure so se začele uporabljati okoli leta 1500 pred Kristusom za merjenje poteka ur. Te sončne ure so s soncem obsijan dan razdelile na deset delov plus na dve „uri mraka“, in sicer zjutraj in zvečer. Ko je bila dolga palica s petimi različno razporejenimi oznakami zjutraj usmerjena na vzhod in zahod, je dvignjeno bruno na vzhodnem koncu vrglo na oznake premikajočo se senco. Napravo so opoldne obrnili v nasprotno smer za merjenje popoldanskih ur.
V prizadevanju za večjo celoletno natančnost so se sončne ure razvile iz ravnih horizontalnih ali vertikalnih plošč v bolj dodelane oblike. Ena od različic je bila polkrožna urna plošča, skledasta vdolbina, izrezana v kamniti blok, ki je nosila osrednji navpični gnomon oziroma kazalec in je bila označena z nizi urnih črt. Polkrog, za katerega pravijo, da je bil izumljen okoli leta 300 pred Kristom, je odstranil nepotrebno polovico polkrogle, da je ustvaril videz polovične sklede izrezane v rob kvadratnega bloka. Do leta 30 pred Kristom je rimski arhitekt Marcus Vitruvius uspel opisati 13 različnih slogov sončnih ur, ki so se uporabljali v Grčiji, Mali Aziji in Italiji.
Tudi Rimljani so gradili natančne sončne ure, da bi lahko določali čas. Zanimiv običaj, simboličen za rimsko moč, je bilo prevažanje starih egipčanskih obeliskov v Rim in njihova postavitev kot sončnih ur na javnih mestih. Vendar pa je velik del znanja o sončnih urah izginil v temnih stoletjih. Ko so se sončne ure ponovno pojavile, so bile manj dodelane, z napačno nagnjenimi gnomoni in so pogosto označevale čas bogoslužij namesto tistega, kar štejemo za pravi čas. Arabci so v poznem srednjem veku ponovno odkrili način izdelave natančnih sončnih ur, in to znanje se je nekako vrnilo na zahod.
Sončne ure so ena od najstarejših znanih znanstvenih naprav, uporabljenih za merjenje časa. Njihova osnovna zamisel je bila ustvariti prostor, ki ponuja možnost za razmislek. Za razmislek o času, spremljanje njegovega poteka v povezavi z navideznim gibanjem Sonca po nebu in razmislek o sebi samem. Morda o tem, da je čas mogoče učinkovito izkoristiti, a tudi zapraviti.
